Registracija je enostavna in vam omogoča vpogled v vse dele foruma, tudi tiste, katerih sedaj ne vidite. Omogoča tudi odpiranje novih tem in pisanje člankov.

Admin

pot čez KRIŽC na SLANO blato

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down

pot čez KRIŽC na SLANO blato

Objavlja  lskar on Sob 11 Dec 2010 - 1:12

Mala in resnična dogodivščina s konjskega hrbta, po krožni poti iz Lokavca, po Ressljevi cesti do Dola, skozi tunele do "Pltn" in naprej čez "Križc" do Slanega blata, naprej po stezi do "Konjerije za Školom", po Stomažki cesti do Stomažev, skozi "Brejh" in Kompare, mimo stare fužine in skozi Bitove do izhodiščne točke pri cerkvi ali dvorani.

Pa poskusimo opisat to zanimivo krožno pot.
Zbrali smo se z nekaj prijatelji, vsi naudušeni, vreme je bilo odlično za zastavljeno pot. Veselo na konjskih hrbtih, vsak v svojem stilu jahanja, korakamo mimo šole in "Kaluš" po cesti proti "Suhi grapi". Vsak ali skoraj vsak avtomobil, ki nas prehiti trobi in z nezmanjšano hitrostjo brzi mimo vrste konj (vsak drugače reagira na promet, ki se odvija mimo nas). Vsak jahač pozdravlja po svojih zmožnostih in se jezi na mimoidoče, ki se sploh ne zavedajo kaj se lahko pripeti. Po vseh srečno prejahanih ovinkih mimo Polic , Suhe grape, mimo Bavčarjevega mlina, skozi nepregledi ovinek, kjer je zopet bližnje srečanje z trobečimi avtomobili prispemo srečno do gostilne na Brodu in si zaželimo vsak svoje pijače, ki nam jo prijazna "kelnarca" postreže kar na konjskem hrbtu. Po okrepčilu se odpravimo po cesti proti Slokarjem in se nam dogajajo podobne stvari kot prej, le da je prometa manj saj je cesta proti Predmeji zaradi plaza zaprta. Kar nekaj časa smo potrebovali do odcepa za Resljevo cesto in na naše presenečenje naleteli na zelo razširjeno traso po obstoječi stari trasi ceste. Sprva smo bili kar zadovoljni in se veselo pogovarjali, a je zadovoljstvo hitro skopnelo saj so se konji vedno bol pogrezali v novo traso blatne mase, ki ne daje prav nobene možnosti starega balataca in utrjene poti kot je to prej bila. Seveda se moramo z novo nastalo traso in blatno kopeljo sprijaznit in nadaljevati začrtano smer, ki vodi do kapelice sv. Krištofa. Na srečo, so stroji pod kapelico staro traso zgrešili in nadaljevali po novi daljši in verjetno tudi boljši trasi preko "strmega rebra" na Gorenjo pot, ki vodi do Stogovc na asfaltno cesto proti Predmeji. Nas pa to ne zanima, saj gremo mimo kapelice po stari cesti naprej proti Stogovcam. Čeprav je cesta stara skoraj 200 let in vsa zaraščena z robido in drevjem, vendar blata ni, le staro razbrazdano kamenje od težkih vozov, ki so vozili po njej do žag in domov les iz gozdov. Vse to je na razširjenem delu ceste do kapelice uničeno in prekrito z blatnim tamponom in mogoče se bodo čez stoletja arheologi ubadali z izkopavanji in ugotavljali, kaj je pa tu potekalo. Tak je odnos do naših prednikov in do dediščine v naših krajih, saj za ceno dveh(2) eurov, "bi nekateri pokopali lastno mater, magari živo", če se dovolj hitro ne spravi s poti. No pa pustimo zdrahe in "foušijo" ki je nacionalni šport in se ubadajmo naprej z robido, ki nam otežuje pot proti Stogovcam. Po majhnem presledku, ki ga zaznamuje novodobna intervenciska pot, za prevoz težke mehanizacije na plazove, ki se sprožijo ravno takrat, ko ni denarja za vzdrževanje, kar so naši predniki z krampom in lopato naredili in se je v vseh letih vzdrževanje zanemarjalo, saj ko stari oče umre, vnuk lepo živi na njegov račun.
Iz konjskega hrbta se mogoče vidijo stvari drugače kar je tudi naš cilj in užitek, le da nam vsake toliko časa robida prekriža pot, kar pa ni težko umakniti, če le ni predebela. Ker pa je bila pred nekaj dnevi močna burja in tudi debeli bori ji niso kos, se zgodi da moraš take ovire obiti in nadaljevati pot proti Dolu. Da se lahko prepričamo, zakaj so to cesto opustili na lastne oči, nas konji vedno bolj težko nosijo, saj se cesta po odcepu za "Križc" po gostih serpentinah ali po naše "rajdah", strmo dviga proti kapelici, ki stoji pod Dolom na novi cesti, kjer stoji tudi označitev in zemljevid stare Ressljeve poti. Ko jo pogledaš z vrha ne kaže nobene prijaznosti, da bi po njej hodili, jezdili ali pa celo z natovorjenim vozom peljali hlode ali drva v dolino, kot so to počeli naši predniki in si na ta način služili vsakdanji kruh.
Za nas turiste se pa pri kapelici odpre prekrasen razgled na dolino in nadaljevanje poti skozi tunele proti "Pltnam".

lskar

Število prispevkov : 6
Join date : 03/12/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: pot čez KRIŽC na SLANO blato

Objavlja  Boris S on Sob 11 Dec 2010 - 10:08

Bravo!

Tole sedaj izgleda, kot na radioamaterskem forumu, kjer za vsako našo aktivacijo hriba napišemo poročilo, poslikamo in nekateri celo posnamemo video. Iskar! Če imaš še kakšno fotografijo, zgodbo prenesem na spletno stran društva.

Boris S
avatar
Boris S

Število prispevkov : 47
Join date : 29/10/2010
Age : 47

Nazaj na vrh Go down

in gremo naprej

Objavlja  lskar on Ned 12 Dec 2010 - 2:24

Po asvaltni poti mimo kapelice gremo po obzidani cesti skozi prve ostre ovinke do prvega tunela.Pot je strmo usekana v pobočjeČavna in pod zidom ki meji cesto je visok prepad in prav nič ni prijetno se stiskati ob njega ko nasproti po sredini že tako ozke ceste pridrvi štirikolesnik in z nezmanšano hitrostjo brez pozdrava odbrzi mimo.Še sreča da je cesta zaprta sa bi takih nevarnih srečan bilo še več.Pot skozi tunel se nadaljuje na najvišji most na tej sesti.Izpod konjskih nog se močno sliši udarce naj si bo v tunelu ali pa na samem mostu ki je 60 m nad globeljo ki povezuje strmo usekano cesto v pobočje.V nadaljevanju se odpre pogled po pogorju Gore vse tja do konca Nanosa ter čez celo zgornjo Vipavsko dolino preko Planine Krasa vse do morja.Zares so to lepi kraji v našem Mačjem kotu ki se iz nasprotnega brega vidi in zapira dolino.Vijugasta in obzidana cesta nas vodi naprej po strmem useku v pobočje donaslednjega previsa in tunela ki se nekako med zadnjimi useki začne dolina odpirat in visoki bori in smreke že mečejo senco na nas da nam ni prevroče.Z desne se rezširjena steza nadaljuje po sredini Čavna Kuclja mimo pogorja Malega Čavna čez Konja na Vitolsko cesto in po njej v hrib na križišče z trnovsko cesto ki vodi v N,Gorico če iz nje prej ne zavijemo drugam.
Nam se pa odpira pogled v veliko luknjo v pobočje Čavna od koder so leta in leta uzkopavali pesek za posipanje cest in kar je bilo bolše kakovosti tudi za gradnjo.Tudi drevesne krošnje so nižje in še zadnji ovinek pred odcepom na Stomško cesto ki vodi preko Križca do Stomaža in naprej do glavne ceste po dolini.Po odcepu se široka makadamska cesta dokaj blagem spustu nadaljuje proti vrhu Križca.Tu je mogoče konje malo pospešiti in v kasu ali galopu kot sam konja obvlada uživati kar nekaj km lepe poti.Če hočemo priti na vrh plaza moramo zaviti v desno in kar nekaj sto metrov podalšati uživnje v hitrem tempu.Po prečkanju steze ki vodi na Čaven upočasnimo in kmalu pridemo na sam vrh kjer se proži plaz Slano blato.Tu v sušnem obdobju lahko opazimo bele lise ki se pojavljajo v blatu ki se pomika v dolino in če ne verjamemo se lahko tudi z pokušanjem belega prahu prepričamo da je res slana kamena sol ki je z leti nastala ko je bil še Čaven pod vodo.To se lahko vsak prepriča glede slanosti in imena tega kraja kar pa ne izključuje samega imena ker se sanacija že tretjič vrti v astronomskih številkah ko se regulira in sanira plaz.Tu lepo vidimo velike posege v plazu kar naj bi omogočalo zbiranje in kontrolirano odtekanje vode iz plazu.
Mi se vrnemo po stezi preko vodnih korit po zgornji cesti ki vodi po neuhojenem in malo uporabljenem klancu doZakonjerije.Pot ni zahtevna je pa potrebno imeti stalno pogled usmirjen naaprej in paziti na veje ki so za jezdeca dokaj nevarne.Cela pot se vije po senci in je hladno tudi v največji vročini.
Iza Konjerije se spustimo po strmi poti mimo škola na spodnjo cesto ki smo jo prej zapustili.Pri spustu moramo zelo paziti na varnostno razdaljo saj se konjem močno drsi in debeli grušč ni kaj preveč stabilen za sigurno konjsko stopinjo.Tu se nam nasproti približujeta dva lovca in že po pogledih se nam ne dozdevata preveč prijazna.Po glasnem našem pozdravu dober dan se še bol namršita in eden celo odgovori kaj tu iščemo češ da sta na lovu da jim divjad plašimo in končno ali se sploh zavedamo kje hodimo.Ker nisem mogel biti tiho na njihovo izredno prijaznost sem ju uprašal če se slučajno ne moremo srečati.Nakar pa dobim osoren odgovor nazaj da imamo srečo in da naj se izogibamo lovskih stez ker tam nimamo kaj iskati in se prav lahko zgodi da nas zamenjajo za divjad.Lepo se mu zahvalim za prijazen in koristen nasvet le ponovil sem da naj ne zgreši kome bo slučajno zamenjal za divjad.Kar se pa tiče lovskih stez naj si prebere v njihovem pravilniku kaj piše in kdo ima pravico uporabljati steze in kako.Še tako lepo doživetje in prerkrasen izlet ti mora nekdo pokvariti.
In gremo naprej ter debatiramo o dogodku ko pa iz daljave zaslišimo močan ropot motorja.Ni minilo par minut in že se nasproti pripelje na kros motorju zelena uniforma z puško preko hrbta in se zaustavi tik ob meni in sprašuje če smo videli dva lovca in kje. Prijazno mu odgovorim da ne dleč od tu le da so nas malo ošteli češ da jim plašimo divjad.Nakar se samo nasmehne in močno doda plin da izpod gume frči kamenje in ogušujoči zvok raztrga vso tišino kar jo je še maloprej bilo ter se izgubi za ovinkom v strmem bregu proti tovarišema.Mi se samo spogledamo in s svojimi tihimi konjički odpeketamo po razbrazdani cesti ki jo je sodobna meloracija kanalov izpodjedla da ni prevozna niti z traktorjem.Seveda nisem mogel biti tiho in sem malo izval svoje sojahače kaj menijo o plašenju živali in o čuvanju narave.ODGOVOROV NE BI KOMENTIRAL ZATO JIH DAJTE VI KI TO BERETE.
No pa pojdimo naprej in zavijemo iz poti na stezo mimo izvira Jevščka kjer se konji malo odžejajo naprej po še ožji stezi ki vodi preko nepokošenih senožeti na maloširši klanec.Ko smo blizu klanca zopet zaslišiomo močan ropot motorjev ki se nam z vratolomno hitrostjo približujejo.Kar naenkrat pridrvijo iza ovinka dva kros motorja in en štirikolesnnik.To tako leti da sploh nas ne opazijo in tekmujejo med seboj kdo bo hitrejši.Ne bom komentiral kdo paši divjad in uničuje vso rušo koder se pelje da ne govorimo kje je najlepše se vozit.Konjmje mnogo hujši uničevalec.
Da se ne zadržujemo preveč jo udarimo po stezi in naprej po kolovozu na odprto kjer se nam razgled odpre čez vso dolino le da z malo drugega kota.Ker pa računamo da ne bo nobenega nasproti se vsak po svoje opusti na konju in veselo naprej v dolino Že se približujemo prvim hišam in pogovor teče veselo naprej nakar nas zaustavi možak in upraša kam smo namenjeni.Veselo mu povemo da naprej po klancu do asvaltne poti in skozi zaselek do centra Lokavca.Po ostrem pogledu in vidni nejevolji ga uprašam če je kaj narobe da gremo tukaj.Vs nejevolen zabrusi nazaj da tu ni poti in da tu nimamo kaj ikati še man pa po poti hoditi ker to ni uradna pot in da delamo samo škodo.Maloprej sem pa na motorju z nekaj njegovimi prijatelji videl sina ki so se vozili po senožetih križem kražem.Seveda nisem mogel molčati in sm ga pouprašal po njegovem sinu in če sploh ve kje se vozi z motorjem.Osorno mi odgovori da me nima kaj brigat kaj dela njegov sin in da naj mi za seboj počistimo fige da jih on ne bo na gumah svojega avta nosil domov na dvorišče ker to zelo smrdi in ima umazano dvorišče ker mora vedno oprat gume da tega dreka ne nosi v garažo.Seveda sem se mu lepo zahvalil in mu nazaj zabrusil da je vedno lažje pometat pred drugim pragom in svojega sploh ne opazit.KOKENTARJI SO ZAŽELJENI.
Kot že rečeno in potem storjeno smo vsak svojega konja pazili da se slučajno v nadaljevanju poti ne bi podelal na kakem javnem kraju.
Asvaltna pot nas je vodila skozi zaselek Kompari kjer pa skozi celo vas nismo srečali nobene žive duše pa tudi nobene fige nismo tam pustili.Po spustu mimo stare fužine smo lahko samo opazovali iz robide in grmovja štrleče ostanke zidov kovačije in podrt jez ki nemo pričajo kje so lokavčani služili u potu svojih teles vsakdanji težkoprigarani kruh.Kako lepo bi bilo da se bi vsaj propadanje zaustavilo če ne kakšen muzej odprlo ki bi vsaj malo našim zanamcem omogočil prikaz kaj so naši predniki delali in v kakšnih pogojih služili vsakdanji kruh.
Po ničkaj ugledni glavni cesti v zaselek Kompari in potem naprej proti Stomažu prijezdimo v zaselek Bitovi in naprej skozi zaselek Lahovše po glavni cesti mimo Hmeljakovega zida mimo bifeja na Grajšku in marketa do končnega cilja in našega začetka poti.
Dovolim si še malo splošnega komentarja in računam tudi na vašega.Mogoče je napisano malo preveč podrobno vendar na napakah se učimo.Dodal bi pa še to da to je samo ena od poti ki se lahko začnejo v centru in izzivam vas da še kdo opiše kakšno saj jih ni mogoče tako hitro oživeti kot so bile pozabljene.Ne smemo pa pozabiti da so skozi Lokavec pešačili iz cele Trnovske planote in še od kje.Potrudimo se da se jih vsaj spomnimo če ne že obudimo.
Lskar je živu u Čauni jn nubedn mu nej mougu dokazat de j raušic sej mu j celu financar zibou srno kr mu j riku de wtrok spi jn nej bo njižn de se na zbedi.

lskar

Število prispevkov : 6
Join date : 03/12/2010

Nazaj na vrh Go down

jahalna pot

Objavlja  kuskii on Sob 18 Dec 2010 - 10:17

Kaj naj rečem všeč mi je pripoved o doživljajih jahalne poti, ne glede če ni omenjen kušov žlejb!
lp.
Kuski !

kuskii

Število prispevkov : 12
Join date : 02/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: pot čez KRIŽC na SLANO blato

Objavlja  Sponsored content


Sponsored content


Nazaj na vrh Go down

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh


 
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu