Registracija je enostavna in vam omogoča vpogled v vse dele foruma, tudi tiste, katerih sedaj ne vidite. Omogoča tudi odpiranje novih tem in pisanje člankov.

Admin

Razdejanje na Resllovi poti

 :: Prispevki

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down

Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  Boris S on Pet 29 Okt 2010 - 14:31

Zaradi plazu, kateri je odnesel dober kilometer ceste na Predmejo so se naši vrli spomnili, da bo cesto potrebno speljati drugje. Intervencijsko pot so si zamislili kar preko Reslove ceste, pa čeprav je ta zaščitena kot tehnični muzej v naravi. Ta cesta vodi po zelo plazovitem območju, tako da je delo in denar skoraj vržen stran. Na spodnjih slikah pa si lahko ogledamo, da ta dela že potekajo.

[You must be registered and logged in to see this link.]
Tabla pri glavni cesti
[You must be registered and logged in to see this link.]
Pot je na nekaterih delih širša od 7m
[You must be registered and logged in to see this link.]
Izvajalčev kopač

Lp Boris
avatar
Boris S

Število prispevkov : 47
Join date : 29/10/2010
Age : 47

Nazaj na vrh Go down

Ressllova cesta R.I.P.

Objavlja  Marko on Pet 29 Okt 2010 - 20:42

Kot ponavadi, se vse dela na ''horuk''! Uničili bodo polovico Ressllove ceste in na koncu ugotovili, da tudi to odnaša plaz.


Nazadnje urejal/a Marko V Ned 31 Okt 2010 - 14:51; skupaj popravljeno 2 krat
avatar
Marko

Število prispevkov : 30
Join date : 29/10/2010
Age : 49
Kraj : Lokavec

Nazaj na vrh Go down

In memoriam Resslova cesta

Objavlja  borisb on Tor 2 Nov 2010 - 13:27

Jožef Ressel je kot gozdni vicenadmojster prišel k nam (mimogrede, ali veste, kje je pokopan) in skrbel za ogromna gozdna prostranstva na Slovenskem. Tako je skrbel za Istro, Kras, Dolenjsko, Primorsko in tudi za Trnovski gozd. Trnovski gozd je bil v takratnih Avstroogrskih časih gozd, ki je spadal pod mornariške gozdove. Tako je iz Nanoškega v ladjedelnice potovalo kar nekaj jamborov, iz Trnovskega kar nekaj lesa za izgradnjo ladjevja. Na krasu je Ressel sadil hraste in jih tako na burji skušal vzgojiti za izdelavo upognjenih reber za izgradnjo ladijskih trupov. Ressel ni samo izumitelj ladijskega vijaka, Ressel je inovator, saj naj bi imel preko 100 izumov. Ali veste, da je prav on izumil kroglični oziroma valjčni ležaj; da je izumil cevni telefon, ki je bil na Dunaju tudi zgrajen. Ali veste, da je izumitelj vetrnih črpalk v solinah, izboljšal je desko pri plugu za oranje, itd...
Na pobočju Trnovske planote je celo zgradil mlin na veter. Poleg tega pa je načrtoval tudi tehnične naprave in med drugim tudi cesto med Lokavcem in Dolom, danes Predmejo. To je načrtoval leta 1822 in po nekaterih virih, naj bi prvi del ceste dokončali že leta 1827. Moramo povedati tudi, da je Ressel hotel, da bi cesto zgradilo ministrstvo za gozdarstvo, vendar zaradi pomanjkanja denarja do tega ni prišlo. Podčavenske takratne občine, na čelu z gosposko iz SV. Križa pa se je zavedalo, da pomeni izgradnja te najbolj vzhodne ceste iz Trnovskega gozda v Lokavec, kjer je bilo obilica vodne sile in že zgrajenih vodnih obratov žag, prava tržna niša za dobre posle. Zato so krajani sami pričeli z podporo že omenjene križke gosposke-Atemsov rabote za izgradnjo te ceste.
V zameno za to delo so kmetje in delavci dobili posebne servitutne pravice v Trnovskem gozdu. Tako so lahko pasli živino po gozdnih jasah in senožetih, dobili so brezplačno drva in možnost nabiranja drvi po gozdu, kakor tudi brezplačno pravico do nabave gradbenega lesa. Pri izgradnji drugega dela ceste do Strgarijskega hriba, pa so poleg delavcev iz pod Čavenskih občin, pomagali graditi tudi delavci iz katasterske občine Dol-Otlica, ki pa je kasneje od leta 1850 spadala v skupno občino Lokavec-Dol-Otlica (do leta 1903).
Cesta je bila dokončana konec leta 1836 in po njej je promet stekel leta 1837. Pred to izgradnjo pa so les v dolino na tem predelu spuščali po drčah ali žlebovih, kjer se je dalo, naprej pa vlačili na posebnih pripravah - vlakah. Ostanek takega žleba je tako imenovan Kušev žleb, ki je še dobro viden.
Cesta je tako bila v prometu do leta 1897, ko je bila dograjena nova cesta skozi predore. Leta 1888 je takratna država sprejela nove zakone o izgradnji cest in tako je bil sprejet zakon o nagibu tovrstnih cest, ki ni smel presegati več kot 10% strmine. Ta stara cesta pa je presegala tudi 16%, še posebno proti vrhu pred Dolom, danes Predmejo. Nova cesta pa je bila zgrajena od leta 1892 do leta 1897, 2. avgusta je bila odprta. V celoti pa je padala enakomerno z 9% strmino. V prvih načrtih izgradnje nove ceste so najprej mislili, zgraditi prvi del ceste kar po stari Resslovi cesti vsaj do "nad Korita", od tu pa bi odšla do platen (danes Stomaška cesta) ter nadaljevala pot skozi predore, ker so na stari cesti tri nesrečne "rajde" na vrhu povzročale precej preglavic za spuščanje voznikov v dolino. Takratni odbor, v katerem sta bila tudi Edmund Čibej iz Lokavca in pa lokavški župan Franjo Hmeljak odločil, da bodo kmetje - lastniki parcel, darovali zemljišča za izgradnjo nove ceste brezplačno ter tako zgradili novo cesto povsem na novo.
Toliko o Resslovi ali stari cesti na kratko.

borisb

Število prispevkov : 44
Join date : 01/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Ressljeva cesta !

Objavlja  kuskii on Tor 2 Nov 2010 - 22:23

Umirimo se ! Del Ressljeve ceste bo zopet po sili razmer služil svojemu namenu nič ne moremo kot se sprijaznit. Ni pa še vse izgubljeno, da ostali del ceste se res zaščiti kot so fužine ob Hublju tehnično dediščino ,ki je zanimiv za turizem,ki bi tržil kot zanimivost našega kraja ko se je ta cesta uporabljala za prevoz (čokov) hlodov, na žage Lokavca.
Imamo zaklad tehnične dediščine, ki ga je potrebno le spraviti v promet!

lp.
KUSSKI


Nazadnje urejal/a Urska C. Sre 3 Nov 2010 - 16:05; skupaj popravljeno 2 krat (Reason for editing : Temo premaknil na pravo mesto.)

kuskii

Število prispevkov : 12
Join date : 02/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  borisb on Sre 3 Nov 2010 - 9:57

Kdo se pa razburja? Ne moremo pa več govoriti o tehničnem spomeniku ali dediščini v celoti. Moramo pa vedeti da je cesta v celoti ostala taka kot je bila narejena, ko pa so prišli kamijoni niso na njej pustil nobenih sprememb, kot so jih pustili na tej novi skozi predore. Cesta je bila uničena samo zaradi vode in zoba časa. Sedaj pa bomo del ceste spremenili v cesto za dovoz in prevoz. tehnične dediščine ne bo več v celoti. Del jo bo ostal, ampak ne bo več od Slokarjev do Dola-Predmeje. Razumem, da v krajih po svetu ohranjajo tovrstno dediščino in jo negujejo. Zanimiv je primer, ko sem v Kranjski gori odkril novo kolesarsko cesto, ki gre po trasi nekdanje ozkotirne železnice v Italijo. Letos so odprli ta Slovenski del. Železnica je bila narejena v času Avstroogrske, kot tudi naša cesta. Vozila je rudo in polizdelke med Jesenicami, mimo Planice do Fužin pri Belopeških jezerih. Danes je to kolesarska cesta-asvaltirana. Moramo pa vedeti, da je peljala še naprej skozi Rajbel do Trbiža in končala je v Vidmu ali Udinah. Skozi dolino Rajbla je speljana avtocesta, stara cesta izpod avstrije in novejša cesta izpod Italije. Stara železnica je ostala nedotaknjena z vsemi velbanimi mostovi in je v trasi kolesarskih poti po deželi označena kot obnoivljena s Evropskimi stredstvi. Ne znamo in nočemo malo počakati ter urediti novo cesto in še staro obnoviti. Smo pač taki. Evgen Bavčar je na krajevnem prazniku lepo povedal: "Naše življenje je sestavljeno iz preteklosti sedanjosti in prihodnosti, če ne bomo negovali in hranili preteklosti tudi prihodnosti ne bo. Bo prihodnost, vendar kakšna."
Stano veš, da nas niso kot Slovence mogli uničiti ne Avstrici, Nemci, fašisti, nacisti, Italijani in še Madžari če hočeš še Srbi in JNA. Uničili se bomo sami, to pa znamo presneto dobro.

borisb

Število prispevkov : 44
Join date : 01/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  kuskii on Sre 3 Nov 2010 - 13:58

Popolnoma te razumem v razmišljanju, ker ti je to poklic in zaslužek pa tudi življenska izbira varovat kulturno, tehnično dediščino.
Res je kar pravi Evgen, da naše življenje je sestavljeno iz preteklosti sedajnosti in prihodnosti je pa težko v današnjem času ko smo ujetniki časa vsi nekam hitimo na cilj po najkrajši poti.
Živet v rezervatu in varovat tehnično dediščino tako, da ni usposobljena je kot star avto,ki je ne vozen, če pa je usposobljen za na cesto ga je lepo videt in se z njim lepo peljat.

lp.
Kuški

kuskii

Število prispevkov : 12
Join date : 02/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  borisb on Sre 3 Nov 2010 - 14:52

Če bom hotel po najkrajši poti v Ajdovščino bom moral po cesti. Ne bom šel čez vrtove sosedov in po bližnjicah, ker moram spoštovati tujo lastnino. Tu smo pa sedaj pri vrednotah. Sosedov vrt bom spoštoval in bom šel okrog. Cesto, ki je zgrajena v preteklosti in je naša kulturna dediščina, ki jo imamo od ljudi iz preteklosti naših prednikov, če hočeš in jo imamo na posodo od naših potomcev pa lahko uničimo. Tudi zrak lahko uničimo, uničimo okolje, ki ni kulturna dobrina, je pa nujno za preživetje rodov, ki bodo prišli za nami. Ne pomaga razlagati, če si prepričan, da se lahko uniči vse. Kaj pa tvoja delavnica, hiša, v kateri so zibali Mihaela Cusso. To ti nič ne pomeni, ali pa ti mnogo, ker je pač tvoje. Če bi moral prodati bi sigurno navijal ceno tudi v tem imenu, da se je v tej hiši rodil kipar Cussa. Vse bi takrat prišlo prav. Za Resslovo cesto ti pa je vseeno, ker ni tvoja. Država Slovenija potemtakem tudi ni naša, če gre rakom žvižgat.
Se mogoče spomniš zgodbe iz osnovne šole o očetu in treh sinovih, za katere se ni mogel odločiti kateri bo dedič kmetije. Vozil je po enega v gozd in jim kazal smreke. Poleg tega pa vsakega posebej vprašal kaj bi naredil z njimi. Samo zadnji - najmlajši je dejal, da bi jih pustil rasti, ker so tako lepe. Oba druga pa sta jih hotela požagati in prodati. Ni več vrednot, spoštovanja do naše dediščine. Vse skrinje naših babic so šle v Italijo za par dekov kafeta. V Udinah pa so se restavrirane prodajale za štiri milijone Lir, v takratnem denarju. Na njih ni pisalo Slovenska skrinja...
Ljubezen do svoje narodne dediščine ne dobiš v šolah, tečajih ali v Lidlu, Hoferju ali celo v Mercatorju. To dobiš v naročju babice, nonota, staršev skozi zgodbe in pripovedovanja, ko si majhen, kasneje, če imaš dobrega učitelja, v šoli. Kasneje lahko pa to po poti skozi življenje tudi izgubiš, če si ujetnik časa kot ti praviš. Prekasno je, da bi ti na široko jaz to pravil in te ponovno šolal, ne pride v poštev. Za tvojega babico ali dedka sem premlad, za pestovanje kot učenca pa si ti prestar.Tako ne prideva skupaj pod nobenim pogojem. Jaz vem svoj prav, ker se zavedam preteklosti in slutim bodočnost, ki pa ni v bogatenju in potovanju po svetu. Meni več pomeni zdrsan star kamnit prag na vratih stare hiše, kot vse na novo velbane kleti mladih bogatunov, ki si s tem mislijo, da delajo kulturno dediščino za narod. Stari prag, sklesan ob mineštri in kosu koruznega kruha pa razbijejo in zamenjajo z novim granitnim, po možnosti roza fiorito marmorjem urezanim z najnovejšo žago za kamenje uvoženo iz Nemčije. Nikoli ne bo ta kamen na sredini toliko izrabljen, kot je bil stari. To pomeni toliko ljudi je skozi tista vrata šlo. Novi prag pa ne pove nič, le domišljavost novega gospodarja hodi skozi tista vrata in se hvali koliko ima. Vsi zvoženi kamni na stari cesti in vsi vozovi, tovori, ki so šli po tej cesti do leta 1897 so bolj zaznamovani v zgodovini, kot vsi, ki bodo vozili od sedaj dalje. Pa brez zamere Stane, nisem mislil nič slabega, vsaj širino ceste so do nekje upoštevali. ker v prvotni želji naših vrlih občinarjev so imeli v mislih kar 7 do 8 metrov širine. Ker se itak sklicujemo na spomenike in obnove raznih zanimivosti v tujini in celo organiziramo izlete, da vidimo kako so tam take stvari in tehnične spomenike rešili, je prav, da prodamo tudi našo zgodbo, ki je edinstvena. Za tujca pomeni več že prej omenjen prag obrabljen zaradi obiskov hiše, kot pa prag izrezan iz Makedonskega fiorita z Nemškim strojem. Koliko se hvalimo, kako so drugje pametni. Kaj bi samo naredili Amerikanci, če bi imeli samo Resslovo stezo in ne ceste. Potem bi pa mi organizirali izlet...


Nazadnje urejal/a borisb Sre 3 Nov 2010 - 15:06; skupaj popravljeno 1 krat

borisb

Število prispevkov : 44
Join date : 01/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  Boris S on Sre 3 Nov 2010 - 15:01

Popolnoma razumem oba. Eden, kateri hoče za vsako ceno obvarovat nekaj za naslednje rodove, kar so naši predniki obvarovali do danes in drugega ki hoče da se obvaruje vsaj nekaj in drugo uporabiti za dobrobit vsem nam. Razumem tudi ljudi, kateri se morajo danes voziti kar 10-15 km dlje na col. Ne predstavljam, kako bo ta pot potekala pozimi, v snegu. Vendar me ob vsem tem moti ena stvar. V medijeh slišim da bo to povezava za na slano blato. Kaj ni že ena taka intervencijska pot zgrajena. In drugo kar slišim je da te ceste ne bodo uporabljali ljudje ki živijo na gori ampak bo spet intervencijska pot za dovažanje goriva na zajetje. Pa kaj je mogoče kdo pomislil da tudi ta resllova cesta pelje po tem istem melišču? Bo potrebno pogledat kakšno geološko karto in se vprašat če slučajno ni na plazišču. Nisem strokovnjak zato to prepuščam drugim. Vseeno pa upam, da bom svojega sina lahko enkrat peljal po tej cesti in mu pokazal kako so vozovi delali žlebove v kamne.

Vseeno pa raje vidim restavriran avto nekje na razstavi kot renoviran avto na cesti. Upam da poznamo razliko.

Boris S.

avatar
Boris S

Število prispevkov : 47
Join date : 29/10/2010
Age : 47

Nazaj na vrh Go down

Resseljeva cesta

Objavlja  kuskii on Sre 3 Nov 2010 - 21:36

Popravici povedano se mi dopate, da tako odločno nastopaš v bran Ressljeve ceste, ker le tako aktiviraš slabo vest pri tistih,ki sprejemajo odločitve, da dobro premislijo. Da pa je bila stroka zraven,ki je varuh tehnične dediščine ne dvomim, da je sprejela kompromis, ker sprva se je govorilo, da bo šla cela intervecijska cesta po trasi Ressljeve ceste, kompromis je določil ,da večji del Ressljeve ceste ostane nedotaknjen, ki služi pohodnikom, jahačem, klesarjem itd. Fanj bi bilo,da se bi kdo našel in nekje ob Krištofu uredil počivališče z Bruranico in tako našel svojo priložnost.
Nasprotno od tebe razmišljam jaz, ker čutim ,da nisi naklonjen tistim,ki si urejajo okolje v kamnu in marmorju.Moje mnenje premalo ljudje uporabljajo avtohton kamen vsi se gredo imitacije v betonu za urejanja okolice hiš zidov, kar spreminjajo krajino in njeno arhikturo, spet se gremo kompromis in to iz cenovnih razlogov takšen je čas pa še zavisti in obrekovanja je manj.Moja želja je, da bi bilo več Del Fabrotov po ureditvi okolja hiše vrta, ker bi imeli delo kamnoseki,kiparji, zidarji pa tudi pater Rupnik, bi lahko Mozaik v cerkvi Marije v nebo vzete v Brithi postavil na zid cerkve, tako se bi pridružil Mihaelu Cussa pred 310,ki je izdelal stranski oltar cerkve Sv. Lovrenca.Pomislil sem, da se je prav zdaj rodila ideja,ki jo bi bilo dobro posredovati našemu župniku gospodu Ličen Jožetu, piši leto 3.11. 2010, da ne bo prepira kdo je avtor ideje in kdaj je bila posredovana v javnost.
lp.

Kuški !

kuskii

Število prispevkov : 12
Join date : 02/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  administrator on Tor 9 Nov 2010 - 10:46

Tema je bila že krepko čez mejo dobrega okusa in krepko izven naslovne teme. Vse neprimerne prispevke sem premeknil v smetnjak. Prosim, če se v nadaljevanju držite naslovne teme.

Hvala
avatar
administrator

Število prispevkov : 24
Join date : 29/10/2010

http://doli.one-forum.net

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  kuskii on Tor 9 Nov 2010 - 15:01

Vaša odločitev, da ostranite prispevek Borisa in mojega celo vržete v smetnjak, pisano debato,ki po moje nima osebne diskriditacije žalitve je znak vašega strahu, da se bi forum z prispevki vred sprevrgel v politiko,ki je prisotna povsod,če hočete ali pa ne np: lokalna politika, kulturna politika, in še na desetine drugih,ki se jih okviri z tem pojmom.
Za to vaš strah je odveč in ne potreben,ker skoz debato se rodijo nove ideje, kritična misel ali pohvala ,tako razumem jaz forum v nasprotnem to debatno vlogo prevzame šank gostilna!

lp.
Kuški !

kuskii

Število prispevkov : 12
Join date : 02/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  Boris S on Tor 9 Nov 2010 - 15:11

Kuskii. Se strinjam s tabo, da se v raznih forumih rodijo dobre ideje. Tudi sama ideja o forumu je namenjena temu, da se Lokavec prepozna tudi v tem mediju. Res pa je da se moramo vsi mi potrudit, da bo forum postal tisto kar si sami želimo in ne šank-gostilna.

Boris S.
avatar
Boris S

Število prispevkov : 47
Join date : 29/10/2010
Age : 47

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  borisb on Sre 10 Nov 2010 - 21:48

In memoriam stara Resslova pot

Krasna si, stara pot s planin,
ostanek Resslovih časov v naravni si lepoti,
ko tebe iz daljne zgodovine globočin
do danes človeški srd ni zmotil —
krasna si, stara pot s planin!
Tvoj tlak je vrezan v skalo in je krepak
kakor tekla kolesa so s planine;
in vitka si kot bliska trak
in trdna si kot hlod krepak
s planine do doline —
krasna si, stara pot s planin!
Rad gledam tvoje zavoje smele ,
ovinke, škarpe in skale bele :
temna zelen mahov in trav
grmov, dreves tja do planinskih višav
lepo se ob tebi in s tabo je zlila;
s pomočjo trpljenja mož in žena lokavške in gorske srenje,
s pridnim delom roka mož, ki poznali so trpljenje
lepo si se iz doline v planino zvila —
krasna si, stara pot s planin!
Ti meni si prastara znanka!
Ko z Dol- Otliških pritečeš mi dobrav,
s Trnovske planote se mi zdiš poslanka,
nesoča mnogim starih rodov pozdrav —
Rod za rodom sprejema te tu sred lokavških planjav!...
Kako smelo, ljubo po kamenju brziš,
kako čvrsto, krepko na robovih-škarpah stojiš,
ko sred gore še traso imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te ta smelost mine?
Kaj se vlečeš pod Slokarji in Čohi počasi,
zakaj so žalostni ljudje tu ob tvoji uničeni trasi?
Težko odideš od gora,
kjer do danes si pozabljena bila?
Mar veš, da tam greš tik podgorskega podolja,
plazu, polomljenih dreves in grmovja?
poleg mlajše sestre se ti spuščaš in hitiš,
katere pot je od plazu uničena in strašna,
kot ogromna steza se mi zdiš,
a še kot steza - krasna!
Krasna si, stara cesta s planin,
ostanek Resslovih časov v naravni si lepoti,
ko tebe iz daljne zgodovine globočin
do danes človeška nespamet ne zmoti —
Pa oh, siroti tebi človeška neumnost žuga
stroj grozán, kot vihar strašán;
prihrumel z ajdovskega bo kot kuga,
divjal čez tvojo bo ravan,
katero naredil svetokriški je tlačan —
gorjé, da letos je ta dan!
Nad tabo občinski jasen bo odlok,
krog tebe pa železna gneča
pod tabo plaz zemljen in zasuti Lokavšček potok
in kopačev-gosenic ropot — oh, bitva vroča!
Tod kopala Sto in še par vsa rijeva bodo jekla,
in ti mi boš blatna tekla:
želja naša te rešiti ne mogla bo,
a sovražna te razširila in prerila bo!
Takrat se spomni, o ti stara Resslova pot,
da uničena bo zgodba, ki prehajala je iz roda v rod:
Kar bode shranjenih v ljudeh tvojih bo podob
počasi bode izginjalo in odhajalo v grob,
zatorej, kar vode v tvojih steklo je vdolbinah,
se zlila je ob tebi po cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na plan,
narasti, namoči zemljo, vzkipi v plaz strašán!
Ne stiskaj v meje se kanalov,
srdito čez škarpe stopi,
ter s plazom, tvoje uničevalce, utopi
Na dno razbrazdanih stogovških bregov!

borisb

Število prispevkov : 44
Join date : 01/11/2010

Nazaj na vrh Go down

Re: Razdejanje na Resllovi poti

Objavlja  Sponsored content


Sponsored content


Nazaj na vrh Go down

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh


 :: Prispevki

 
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu